Pridi, Duh Sonca,
objemi premraženo telo, tresoče od mraza,
ki ga prinaša nevednost ljudi.
Pridi, Duh Lune,
objemi prestrašeno srce,
trepetajoče od vseh dotikov,
med katerimi je tako malo res ljubečih.
Pridi, Duh Zemlje,
pomagaj pognati korenine življenja,
da ne bom tavala med vesolji kot mnogokrat doslej,
iskala smisla med dimenzijami, kjer se teh vprašanj ne postavlja.
Pridi, Duh Vetra,
odnesi strahove v divjino,
naj jih preženejo volkovi, ki vidijo v temi.
Pridi, Duh Vode,
izpiraj nerazumevanje uma,
ki ne dojame veličastja Duše.
Pridite, Duhovi Narave,
naj se vas dotakne misel, naj Vas boža roka, obožuje Duša, ljubi moje Srce.
Vabim vas na praznovanje novega začetka, ki danes odpira vrata vsem mojim zmožnostim, da odstrem tančico, s katero vas zakrivam že celo življenje samo zato, da ne bi opazila, da sem Duh tudi sama. Pridite Duhovi dragi. Naj se rajanje začne. Skrivnost, ki se odstira Tebi: » Včasih zapiramo vrata samo sebi, včasih drugim, nikoli pa jih zares ne ODPREMO. Veš morda zakaj? S ključem v roki stojiš pred stvarstvom vedoč, da je zadnja ključavnica strta za vedno. Vstopi. Vse je pripravljeno.«
Iz knjige Visoka Svečenica avtorice Vesne Kravcar
http://www.youtube.com/watch?v=YLkePZmBrTQ
Za-yaho-heja-m v pozdrav!
Ni komentarjev:
Objavite komentar