Stopinje so puščale sled... Glas je zvenel v daljavi... Tvoja Roka se je dotaknila moje.... Streslo me je. Ta Dotik poznam.
Spreminjam se. Plujem v neznano. Odvrgla sem zemljevide. Veter jih premetava.
Smehljam se. Ogenj gori. Bakla dvignjena visoko nad glavo.
Vidim. Čutim. Dopuščam.
Sem.
Dolga pot je bila do...sem...do ...Sem.
Še daljša je do tja, kamor sem namenjena.
Vesolje, me slišiš? Sprejemam. Sprejemam vse, kar je moje življenje.
Sprememba se bo tako ali tako zgodila.
Z menoj ali brez.
Ker Ona potuje. Ne čaka. Ne briše s seznama. Ne objokuje.
Ona je. Sprememba.
Oblači se v živahne barve. Želi, da jo vidim. Želi, da jo vdihnem. Želi, da ji dovolim... Želi me videti v plesu... zanosno... divjo... razigrano.
Ona je. Ona je...to, kar sem Jaz....kar Si TI.
Sprememba... Pripravljena sem.
Okopana v tolmunu Resnice. Počesana z bisernim glavnikom Milosti. Odeta v Svilo Čistosti. Okrašena z Diamantom Nebeške Prisotnosti.
Sklanjam glavo... Tokrat ne iz ponižnosti... ...Iz spoštovanja.
Do Sebe, ki sem Ti. Do Tebe, ki si Jaz.
Nikoli se ne bi spoznala, če mi Ti, draga Ženska, ne bi odstrla tančice in me povabila sem...
Hvala Ti.
Rodila si se, da se spomniš, kako je biti Rojena...
In danes... Se rojevava obe...
Naj se zgodi Vse Dobro, na katerega sva pripravljeni.
Od nekdaj sva bili. A sva izbrali Pot, bogatejšo od mnogih drugih, napornejšo tudi, a le zato, ker znava, zmoreva in imava za seboj mnogo izkušanj.
Pridi, danes imava Rojstni dan.
Pridi...
Ti ja...
Ti, draga Ženska....
By Vesna
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar